Pišemo zgodbico

Nekoč je živela princeska, ki je bila zelo bogata. Nihče je ni maral. Bila je preveč pohlepna in željna še več bogatstva. V srcu je nosila samo pohlep in sovraštvo do bogatejših in lepših od nje. Imela se je za najlepšo na celem svetu. Drugi so pa zanjo bili vsi grdi. Nekega dne je spoznala revno deklico, ki je bila lepša od nje. To jo je zelo ujezilo in dala jo je obglaviti, kar pa ji ni čisto uspelo. Deklico je rešil kraljevič v katerega je bila princeska zaljubljena. Princeska je bila zelo jezna. Kraljevič in deklica sta zbežala čim dlje stran od gradu, princeska pa je za njima poslala stražarje, ki so ju poskušali izslediti. Stražari so tekli za njima zalo hitro a ju niso mogli dohiteti. Kraljevič in deklica sta tekla dalje, nenadoma pa sta se znašla pred velikim strašnim gozdom. Kraljevič je vzel meč in se z deklico (mimogrede ime ji je bilo Tia) odpravil v gozd. Tia se je preden sta vstopila v gozd, trdno oprijela kraljevičeve roke. Ko sta nekaj časa hodila, po gozdu je Tia nenadoma padla v jamo. Kraljevič pa tega sploh ni opazil, saj je bil preveč zaposlen z prežanjem na divje zveri in pustil jo je jokati v jami, ne da bi jo slišal. Kraljevič je odšel naprej, k Tii pa je prišla starka in ji rekla, da ji bo pomagala. Pomagala ji je in jo odpeljala k sebo domov, v majhno hišo na koncu gozda. Starka se je predstavila, rekla je da ji je ime Miranda, nato pa je Miranda Tii skuhala zelenjavno juho. Ko je Tia jedla je na vrata potrkal kraljevič cel krvav. Rekel je, da ga je princeskin lovec ustrelil. Potem se je zgrudil na tla in Tia je prihitela k njemu. Po licu so ji spolzele solze. Z Mirando sta kraljeviča spravila na posteljo in on je previdno odprl oči ter čez nekaj časa začutil bolečino v trebuhu. Nato je kraljevič spet zaprl oči, Miranda pa se je zlobno zahihitala in rekla: "Ti princ nimaš kaj iskati tule" je rekla in se zlobno zahihitala nato pa se je spremenila v bogato princeso, ki je nihče ni maral. Tia je nemočno sedela na tleh in se spomnila, da ima palico upanja. Skupaj z kraljevičom sta se oprijela palice in zakričala:''Ta temačna princesa nam je v napoto, daj jo v zamoto!'' Ko se ni nič zgodilo in je bila princesa še vedno pred njima je princesa zgrabila palico in zaklicala: "Esteux." Princ se je mrtev zgrudil po tleh in se ni ganil, ker je bil mrtev. Tia je nemočno jokala nad truplom njene ljubezni. ''Ti pošast!'' je siknila proti princesi. Nekdo je zgrabil princeso in čez nekaj časa je princesa pristala na tleh z mnogo krvi.

Nekoč je živela princeska, ki je bila zelo bogata. Nihče je ni maral. Bila je preveč pohlepna in željna še več bogatstva. V srcu je nosila samo pohlep in sovraštvo do bogatejših in lepših od nje. Imela se je za najlepšo na celem svetu. Drugi so pa zanjo bili vsi grdi. Nekega dne je spoznala revno deklico, ki je bila lepša od nje. To jo je zelo ujezilo in dala jo je obglaviti, kar pa ji ni čisto uspelo. Deklico je rešil kraljevič v katerega je bila princeska zaljubljena. Princeska je bila zelo jezna. Kraljevič in deklica sta zbežala čim dlje stran od gradu, princeska pa je za njima poslala stražarje, ki so ju poskušali izslediti. Stražari so tekli za njima zalo hitro a ju niso mogli dohiteti. Kraljevič in deklica sta tekla dalje, nenadoma pa sta se znašla pred velikim strašnim gozdom. Kraljevič je vzel meč in se z deklico (mimogrede ime ji je bilo Tia) odpravil v gozd. Tia se je preden sta vstopila v gozd, trdno oprijela kraljevičeve roke. Ko sta nekaj časa hodila, po gozdu je Tia nenadoma padla v jamo. Kraljevič pa tega sploh ni opazil, saj je bil preveč zaposlen z prežanjem na divje zveri in pustil jo je jokati v jami, ne da bi jo slišal. Kraljevič je odšel naprej, k Tii pa je prišla starka in ji rekla, da ji bo pomagala. Pomagala ji je in jo odpeljala k sebo domov, v majhno hišo na koncu gozda. Starka se je predstavila, rekla je da ji je ime Miranda, nato pa je Miranda Tii skuhala zelenjavno juho. Ko je Tia jedla je na vrata potrkal kraljevič cel krvav. Rekel je, da ga je princeskin lovec ustrelil. Potem se je zgrudil na tla in Tia je prihitela k njemu. Po licu so ji spolzele solze. Z Mirando sta kraljeviča spravila na posteljo in on je previdno odprl oči ter čez nekaj časa začutil bolečino v trebuhu. Nato je kraljevič spet zaprl oči, Miranda pa se je zlobno zahihitala in rekla: "Ti princ nimaš kaj iskati tule" je rekla in se zlobno zahihitala nato pa se je spremenila v bogato princeso, ki je nihče ni maral. Tia je nemočno sedela na tleh in se spomnila, da ima palico upanja. Skupaj z kraljevičom sta se oprijela palice in zakričala:''Ta temačna princesa nam je v napoto, daj jo v zamoto!'' Ko se ni nič zgodilo in je bila princesa še vedno pred njima je princesa zgrabila palico in zaklicala: "Esteux." Princ se je mrtev zgrudil po tleh in se ni ganil, ker je bil mrtev. Tia je nemočno jokala nad truplom njene ljubezni. ''Ti pošast!'' je siknila proti princesi. Nekdo je zgrabil princeso in čez nekaj časa je princesa pristala na tleh z mnogo krvi. Tisti, ki je zgrabil princeso je v trenutku izginil Tia pa je ostala sama.

Nekoč je živela princeska, ki je bila zelo bogata. Nihče je ni maral. Bila je preveč pohlepna in željna še več bogatstva. V srcu je nosila samo pohlep in sovraštvo do bogatejših in lepših od nje. Imela se je za najlepšo na celem svetu. Drugi so pa zanjo bili vsi grdi. Nekega dne je spoznala revno deklico, ki je bila lepša od nje. To jo je zelo ujezilo in dala jo je obglaviti, kar pa ji ni čisto uspelo. Deklico je rešil kraljevič v katerega je bila princeska zaljubljena. Princeska je bila zelo jezna. Kraljevič in deklica sta zbežala čim dlje stran od gradu, princeska pa je za njima poslala stražarje, ki so ju poskušali izslediti. Stražari so tekli za njima zalo hitro a ju niso mogli dohiteti. Kraljevič in deklica sta tekla dalje, nenadoma pa sta se znašla pred velikim strašnim gozdom. Kraljevič je vzel meč in se z deklico (mimogrede ime ji je bilo Tia) odpravil v gozd. Tia se je preden sta vstopila v gozd, trdno oprijela kraljevičeve roke. Ko sta nekaj časa hodila, po gozdu je Tia nenadoma padla v jamo. Kraljevič pa tega sploh ni opazil, saj je bil preveč zaposlen z prežanjem na divje zveri in pustil jo je jokati v jami, ne da bi jo slišal. Kraljevič je odšel naprej, k Tii pa je prišla starka in ji rekla, da ji bo pomagala. Pomagala ji je in jo odpeljala k sebo domov, v majhno hišo na koncu gozda. Starka se je predstavila, rekla je da ji je ime Miranda, nato pa je Miranda Tii skuhala zelenjavno juho. Ko je Tia jedla je na vrata potrkal kraljevič cel krvav. Rekel je, da ga je princeskin lovec ustrelil. Potem se je zgrudil na tla in Tia je prihitela k njemu. Po licu so ji spolzele solze. Z Mirando sta kraljeviča spravila na posteljo in on je previdno odprl oči ter čez nekaj časa začutil bolečino v trebuhu. Nato je kraljevič spet zaprl oči, Miranda pa se je zlobno zahihitala in rekla: "Ti princ nimaš kaj iskati tule" je rekla in se zlobno zahihitala nato pa se je spremenila v bogato princeso, ki je nihče ni maral. Tia je nemočno sedela na tleh in se spomnila, da ima palico upanja. Skupaj z kraljevičom sta se oprijela palice in zakričala:''Ta temačna princesa nam je v napoto, daj jo v zamoto!'' Ko se ni nič zgodilo in je bila princesa še vedno pred njima je princesa zgrabila palico in zaklicala: "Esteux." Princ se je mrtev zgrudil po tleh in se ni ganil, ker je bil mrtev. Tia je nemočno jokala nad truplom njene ljubezni. ''Ti pošast!'' je siknila proti princesi. Nekdo je zgrabil princeso in čez nekaj časa je princesa pristala na tleh z mnogo krvi. Tisti, ki je zgrabil princeso je v trenutku izginil Tia pa je ostala sama. Odločila seje, da bo zbežala iz koče ter si poiskala dom, ki ga je kmalu našla.