Učilnica zdravilstva

Učilnica je velika in prostorna. Ima veliko omar in polic. V omarah so spravljene knjige o zdravilstvu. Na policah pa je veliko zdravil. Učilnica je prijetna. Kateder je srednje velik, temno rjave barve. Tla so iz lesa. Stene pa so sinje modre barve. Pri steni je bolniška postelja. V njej leži umeten človek. Ta je tu za poskuse. Klopi pa so temno rjave barve.

Anette je vstopila v svojo novo učilnico. Sedla je za kateder. Pogledala je na uro. Pet minut do si je mislila. Na tablo je napisala:

Kazni za zamujanje:
-Spraševanje
-Čiščenje šole

Če pa ne bodo našli pametnega opravičila jih čaka kazen si je mislila Anette.

Sarah je vstopila v učilnico. "Jaz sem Sarah Mirabelle Moonitligh iz Lighta" je rekla in sedla v klop v prvi vrsti. Razgledala se je naokoli. Učilnica se ji je zdela lepa. Iz torbe je potegnila učbenik in ga dala na mizo. Profesorica se ji je zdela zelo stroga. Sarah je pogledala na uro. Bilo je štiri minute do. Na srečo ne zamujam si je v mislih močno oddahnila.

"Dober dan" je Anette pozdravila učenko. "Jaz sem Anette Brown zate in za tvoje sošolce pa samo prof. Brown" je rekla. "Danes se bomo pogovarjali o zdravilstvu, da se naučimo osnove" je rekla. "Najprej pa bova počakali, da pridejo tvoje sošolke in sošolci, da bosta vsaj dva pri pouku" je rekla. "Odpri učbenik na strani 130" je rekla Anette. Pogledala je na uro. Tri minute do. Še malo pa bom zares lahko začela s poukom si je mislila.

Dementia je vzvišeno vstopila v učilnico in s pogledom ošinila profesorico. Stoprocentno Light, je pomislila in zaničljivo prhnila. Brez, da bi se predstavila se je usedla v zadnjo klop in iz žepa spet potegnila ogledalce in maskaro. Ogledalce si je pridržala pred očmi in se začela mazati. Ni je zanimalo za pouk, važno ji je bilo da izgleda urejeno..

Blair je vstopila v učilnico in pozdravila. "Dober dan! Jaz sem Blair Diya Blacklight, me veseli!" Nasmehnila se je in pogledala okoli sebe. Ni vedela, kam naj sede, bila je razdvojena. Poleg sestre, ki jo je imela zelo rada ali poleg Sarah, ki jo je spoznala pred kratkim, in se ji je zdela prijetna? Skomignila je z rameni in se nazadnje odločila, da sede na samo. Tako je sedla eno vrsto za Sarah, ki je bila hkrati ena vrsta pred Dementio. Tako. Zdaj ne bo nobena užaljena. No, ali pa obe. Kakorkoli, vsaj odločiti se mi ni treba.

Vstopila je učenka. "Dober dan gospodična brezimna" je rekla in učenko grdo pogledala. "Pri moji uri ne bo lišpanja" je rekla Anette in učenki vzela maskaro in ogledalce. "Po pouku ti bom reči vrnila" je rekla. Nato je vstopila že druga učenka. "Zdravo jaz sem Anette Brown za vas prof. Brown" je rekla. "Danes se bomo pogovarjali o zdravilstvu." Bodite srečne, da nobena ne zamuja si je rekla v mislih. "Če bo kdo kdaj zamudil bo vprašan ali bo čistil šolo ali pa ga bom zadržala po pouku" je rekla in pogledala učenke. "In jaz sovražim zamujanje" je rekla. "In ne izmišljujte si razlogov, če boste zamudile" je rekla Anette. "No kdo ve kaj o zdravilstvu?" je vprašala.

Dementia jo je ošinila s pogledom. "Verjetno je zdravilstvo to, da nekoga zdraviš," je sarkastično rekla in se zasmejala. To bo še zabavno, je pomislila in se hudobno nasmehnila. Brigalo jo je, če je sama. Iz zvezka je odtrgala papirček, ga zvila in ga vrgla Sarah naravnost v obraz. "Ups," je rekla in skomignila z rameni ter se hudobno zasmejala..

Jacob je vstopil in takoj mu je spet v oči stopila Dementia, ki se je veselo smehljala. Brez besed je odšel proti njej in se usedel zraven nje. "Živijo, moje ime je Jacob, sem iz Darka, ti pa si?" se je predstavil in vmes malo pokukal proti Blair. Upal je, da se mu Dementia ne bo začela smejati, ker to je zadnje kar potrebuje..

Učenka je vrgla robec učenki v obraz. "Gospodična brezimna prosim... ukazujem ti, da takoj pospraviš ta robček" je rekla Anette nato pa je vstopil že drug učenec, ki se je zagledal v učenko. "Gospodič neimenovani" je rekla Anette. "Mi prosim poveš razlog za zamujanje" je rekla Anette. "In ostal bo po koncu pouka v učilnici, da se bova zmanila za kazen" je rekla Anette. "Poleg tega pa ima sploh kdo pojma o zdravilstvu?" je vprašala Anette že skoraj besna.

"Zdravilstvo je, da nekoga pozdraviš" je rekla Sarah. Ni se menila, da ji je Demetnia vrgla robec v obraz. Pobrala je in ga odnesla v koš. "Pozdraviš ga lahko tudi tako, da zvariš kakšen napoj ali zdravilo narediš iz rastline" je rekla Sarah. Zakaj se Dementia dela frajerko, če je popolnoma brez pameti si je vprašala v mislih in naskrivaj pogledala Dementio, ki je sigurno ni opazila ker, je imela preveč dela z učencem poleg, ki je sedel poleg Dementie. Za Dementio je očitno pomembno samo to kako je lepa si je mislila Sarah nato pa pogledala profesorico.

"Ja prav imaš" je rekla Anette. "Hvala, da si pobrala robec" je rekla Anette. "Danes se bomo naučili samo osnove o zdravilstvu" je rekla Anette in pogledala učence. "Nekatere bolečine so lahko smrtonosne" je rekla Anette. "To vsi vemo kajne?" je vprašala. "Nekatere bolečine pa so lahko samo rahle bolečine" je rekla. "Zdravimo lahko z vsemi mogočimi pripomočki" je rekla. "Zdravila lahko naredimo tudi iz zdravilnih rastlin." "Iz rastline Nymphadore lahko naprimer naredimo topel čaj" je rekla. "Ali kdo ve še kakšno osnovo?" je vprašala, da bi videla če učenci vedo kaj o osnovah zdravilstva.

Dementia je vzdignila roko. "Obstaja tudi neko zdravilo. Zelo je redek vendar pozdravi katerokoli bolezen. Imenuje se Sylyn. V bistvu je roža. V knjigi sem prebrala, da jih je na svetu samo 10. Znanstveniki so jih odkrili že 3, zdaj jih iščejo v pragozdu v Afriki." je odgovorila in se nasmehnila sama sebi. Nato jo je zmotil fant zraven nje. "Živijo, moje ime je Dementia," se mu je vzvišeno predstavila. "Jaz prihajam tudi iz Darka," je še dodala in se nato zazrla v profesorico..

Jacob se je olajšano nasmehnil. Vsaj smejala se mi ni, je pomislil in se obrnil proti profesorici. "Hm.. Zakaj zamujam, mogoče zato, ker sem komaj zdaj prišel na šolo," je jezno odgovoril profesorici in se nato zazrl v Blair. Da sta sestri? Ona pa ona, ni možno, je ogorčeno pomislil in se nato hitro zbral. "In kako ti je všeč tukaj?" je nato spet vprašal Dementio.

"Pravilno 5 točk za Dark" je rekla Anette. "In pri moji uri bi bili lahko vsaj tiho" je rekla Anette in jezno pogledala učenca. "In lahko bi se vsaj predstavil" je rekla Anette. "Ta roža je zelo ogrožene vrste" je rekla Anette. "No pa se vrnimo k pripomočkom za zdravljenje" je rekla Anette. "Ali kdo pozna kakšnega od pripomočkov?" je vprašala in pogledala učence. "Tisti, ki ne veste odprite učbenik na strani 433 in si preberite poglavje" je rekla Anette. "Poglavje kot lahko že sami vidite govori o pripomočku" je rekla. "Ta pripomoček nam pride zelo prav pri celjenju ran" je rekla Anette.

Jacob se je zasmejal. "Moje ime je Jacob Evans in prihajam iz Darka," se je nato predstavil. "Pripomočki so pa verjetno inekcija, povoj, skalpel, v glavnem vse kar se uporablja v splošni medicini," je odgovoril na vprašanje in nato odprl učbenik. Prebral je poglavje in se zamislil. Saj sem prav povedal na nek način, samo mogoče sem kaj izpustil, je pomislil in se zmagoslavno nasmehnil..

Dementia ga je zdogločaseno pogledala. "Ne vem kako mi je všeč tukaj. Nisem celo večnost že tukaj," mu je vzvišeno odgovorila in se obrnila stran. "In zakaj se sploh pogovarjaš z menoj?" ga je vprašala in se začela poigravati z lasmi ter zraven brati. Pripomočkov je veliko vrst in zelo pomembni so za zdravljenje. Poznamo medicinske pripomočke in naravne... si je v mislih govorila. Ko je končala z branjem se je naslonila nazaj na stol in čakala na profesoričina navodila..

"Gospodična Blacklight, prosim če ste tiho." "Ja prav imaš gospodič Evans" je rekla Anette. "A poglavje govori o enem samem pripomočku, ki so ga izumili prejšnje leto" je rekla Anette. "Ta pripomoček se imenuje Frystys" je rekla Anette. "Z njim lahko povijemo več ran" je rekla Anette. "Ni važno ali so rane velike ali majhne" je rekla. "Če nam rana še krvavi je bolje, če jo preden jo povijemo razčistimo" je rekla. "Ko je razčiščena in razkužena jo lahko povijemo" je rekla Anette. "Če pa nam iz rane ne neha krvaveti je bolje, če na rano pritisnemo list zelene Kostylike" je rekla. "Zelena Kostylika je ena od zdravilnih rastlin" je rekla. "Zeleno Kostyliko imamo na krvaveči rani petnajst minut in nato rana neha krvaveti" je rekla. "List zelene Kostylike lahko dobimo v gozdu ali pa ga kupimo na tržnici."

Sarah je pozorno poslušala učiteljico. "Obstaja tudi pripomoček, ki se imenuje Nogystylyes" je rekla. "Obstaja zelo veliko pripomočkov" je rekla. "Zelo veliko" je dodala in pogledala učiteljico. "Ne vem pa kaj pripomoček Nogystylyes naredi" je rekla. "Veliko jih pravi, da z njim nekako lahko pomagaš svojim nogam" je rekla Sarah.

"Popolnoma prav imaš" je rekla Anette in se nasmehnila. No me prav zanima, če kdo ve kaj naredi pripomoček Nogystylyes si je mislila. Pogledala je učenke in učence. "Ali kdo ve kaj lahko naredi pripomoček Nogystylyes?" je vprašala Anette in pričakujoče pogledala učenke. "Če ne veste imate za pomoč sliko" je rekla in ta tabli se je prikazala slika Nogystylyesa.

Dementia je vzdignila roko "Ta pripomoček uporabljamo, ko imamo kakšne hude opekline. Ponavadi se potem rane zelo hitro zacelijo in ne rabimo obkladkov," je povedala Dementia in se nasmehnila. Pa sem pametna, je veselo pomislila in si spela lase v čop. Ne raje bom imela spuščene, si je premislila in si podrla čop..

"Oprosti no," je jezno rekel Jacob in se obrnil stran. Ta pa je nataknjena danes, je pomislil in zavil z očmi. Opazoval jo je kako se je poigravala z lasmi, to mu je bilo najlepše, če se je dekle poigravala z lasmi. Nato je zdolgočaseno odprl učbenik in pogledal sliko zdravilnega pripomočka. "Saj ni nič posebnega," je zamomljal in se naslonil na mizo..

"Prav imaš" je rekla Anette in pokimala Dementii. "Gospodič Evans bo lahko ponovili, kar ste rekli?" je vprašala Anette. "Lahko tudi stopite na moj kateder in pred celim razredom ponovite stavek" je rekla Anette. "Razdelila vam bom prazne liste in vsak bo nanje napisal, kar ve o zdravilstvu" je rekla Anette in začela deliti liste. Kmalu so imeli vsi liste. "Ko končate se na list podpišite" je rekla Anette. "Nato pa ga oddajte meni" je rekla. "Če kaj ne veste imate zato učbenik" je rekla. Nato je Anette nadaljevala z branjem.

Dementia se je zlobno zarežala in sprejela list od učiteljice. Vzela je pisalo in začela vneto pisati. Torej, zdravilstvo pomeni, da nekoga pozdraviš. Imamo raznorazne pripomočke zato. Zdravit se naučiš v medicinski šoli, ali pa iz kakšne knjige... je začela pisati, vmes je pa pogledala na uro, kdaj bo zvonilo.

Zaslišali so se tihi koraki in skoraj sekundo za tem se je zaslišal tudi en glasen KHEM. Seveda, ker je bila Darkerka je želela privabiti vse več pozornosti. "Leethina Wayn Daress, razlog za zamudo je čisto oseben. Sedla bom kar semle." Pomignila je na klop za dekletom, tudi Darkerko, če se ni motila. "In kaj zdaj delamo?" je sarkastično vprašala učiteljico.

"Dober dan" je Anette pozdravila učenko, ki je še nikoli ni videla. "Jaz sem Anette Brown" je rekla. "Zagotovo si nova na šoli in, ker prvič zamujaš ti bom to oprostila je rekla. "Ampak ne maram pa, če vedno zamujate" je še dodala. "Zdajle pišemo vse kar vemo o zdravilstvu" je rekla Anette. Novi učenki je na mizo dala list. "Sem napiši vse kar veš o zdravilstvu" je rekla Anette. "Če pa kaj ne veš si lahko pomagaš z učbenikom" je rekla.