Gozdna jasa

Anette je prišla na gozdno jaso. Razgledala se je naokoli. Nekje daleč stran je videla srnice, ki so brezskrbno tekale. Anette se je nasmehnila sama pri sebi. Sedla je na travo. Do Anette je priskakljal majhen bel zajček jo pogledal in odskakljal stran. Anette je zavzdihnila. Zdaj se je počutila tako brezskrbno. Veter ji je odnesel vse skrbi.

((Annelies))

Annelies je stopala po gozdu in si ogledovala to lepo okolico. Ta drevesa, grme in živali ki so se potikale naokoli. Čeprav Annelies ni nikoli preveč oboževala naravo se je vseeno odločila di si bo malce ogledala ta gozd. V zadnjih dneh je neprestalno delala, učila in ni imela niti minutke zase. Sedaj pa je uživala v miru. Ko je prehodila že skoraj ves gozd in je odšla že bolj globoko vanj, se je naenkrat znašla v lepi jasi sredi tega velikanskega gozda. Sredi gozda pa je videla neko osebo ki je sedela ampak zaradi tega, ker je bila oseba predaleč ni mogla vedeti, če je ženska ali moški je pa predvidevala da je že odrasla oseba. Odpravila se je do nje tako da je oseba ni videla. "Dober dan, profesorica" je rekla takoj, ko je ugotovila da je to učiteljica za napoje in zdravilstvo.

"Dober dan" je odgovorila Anette in se obrnila. Tam je bila profesorica mitologije. "Vi ste sigurno Annelies Abbrigana Snake" je rekla. "Mene verjetno že poznate" je rekla. "Če me pa še ne sem Anette Brown" je rekla. "In sem iz Lighta" je zamrmrala. "Vi ste gotovo iz Darka" je rekla in pogledala profesorico mitologije.

Annelies se je zahihitala učiteljici za napoje in zdravilstvo in prikimala. "Res je jaz sem Annelies Abbrigana Snake. No moram priznati da te poznam samo navidezno in da tvojega imena še nisem vedela a sedaj vem" je rekla in se vsedla zraven profesorice. "Iz Lighta ste? No jaz sem iz Darka, kar že veste. In kaj pa delate danes tukaj prof. Brown?" je spoštljivo vprašala in si ni mogla kaj da nebi pogledala naokoli te gozd.

"Malo sem se sprehajala, da me mine slaba volja" je rekla Anette. "Mimogrede pa me lahko kličeš kar Anette" je rekla in se nasmehnila. "Neka učenka misli, da se lahko lišpa pri moji uri" je rekla Anette. Pri mojih urah se posluša ne pa lišpa si je mislila. "No torej kako vam gre Mitologija?" je vprašala Anette.

"Vredu, te bom klicala Anette" je rekla Annelies in prvič ob nekom ni začutila nekšnega sovražtva katerega je čutila skoraj do vse. Tokrat je čutila le ubčutek miru katerega je tukaj v gozdu našla čeprav je v družbi. "Oh, ta učenka me je tako razjezila, da sem bila na koncu z živci. Do sedaj se pri moji uri še nihče ni spel lišpati in se tudi ona nebo. Ona misli da je nekaj več od drugih sošolcev pomojem misli da je več kako kak učitelj" je jezno rekla in se namrščila. Ta učenka naj še samo poskuša kaj takega. "In veste kaj? Še opozorila sem jo da sovražim to a ona je to ni upoštevala" je še rekla potem pa tudi sama rajši zaključila to temo. "Bi rekla da bolj slabo ali? No nevem povedati kaj veliko ampak je učitno da nikogar ta predmet ne zanima preveč in se mi zdi da se jim sploh ne da učiti ali brati kaj v učbeniku. Nevem če sem jaz kriva ali pa učim takšen predmet. Kako pa gre vam pri napojih in zdravilstvu? Ko sem bila še v mladih letih se imela zelo rada napoje veste" je rekla Annelies potem pa pustila besedo profesorici.

"Kar dobro mi gre" je rekla Anette. Mimo je priletel mavričen metuljček. "Imate vi kakšno domačo žival?" je vprašala Anette. "Jaz imam nwtoprija" je rekla in se nasmehnila. "Ima mu je Lunno" je rekla. "Imam tudi mačko Amenthyst" je rekla Anette in opazovala metulja, ki se je lovil z drugim metuljem. "Od nekdaj imam rada živali" je še dodala.

"Uf, ne jaz nimam nobene živali doma. Včasih tudi sama nevem zakaj, zakaj nimam nobene živali, mogoče je krivo to da je preprosto še nisem kupila ali pa nimam časa zanje" je odgovorila in pogledala lepega metuljčka, ki je začel letati nad njima. "Mislim.. No prepričana sem da so mi živali lepe in prijetna bitja" je rekla in pogledala metuljšča kateremu se je pridružil še en. Tedaj je pomislila na to da tako prijazna še nikoli ni bila in taka ker jo je vedno obdajalo sovražstvo. "Kaj pa knjige berete? Jaz jih preberem toliko da še sama nevem koliko jih preberem v enem tednu, ne da bi vedela, koliko sem jih prebrala do sedaj." Ko je to povedala se je nasmehnila.

"Ja jaz tudi preberem veliko knjig" je rekla Anette. "Zdaj nazadnje sem brala zgodbo o pustolovki" je rekla. "Všeč so mi tudi grozljivke" je rekla Anette. "Ko sem bila majhna sem zvečer gledala grozljivke in potem, ko sem zaspala so me tlačile more" je rekla in se nasmehnila. "Tudi, ko sem brala grozljivke so me ponoči tlačile more" je rekla. "No, zdaj me ne več."

"Oh tebi so všeč pustolovske knjige in grozljivke. No jaz pa najraje preberem kakšne poučne knjige no pa tudi romane kriminalke pa tudi mogoče kakšne grozljivke," je na dolgo razlagaal in se pri tem nasmehnila. "Ko sem bila majhna sem imela rada knjige o princih in princesah a vi ne?" Vprašanje je povedala neposredno pred Annete.

"Ja tudi jaz sem imela rada knjge o princesah in princih" je rekla. "A že od nekdaj so mi bolj všeč pravljice o pustolovščinah" je rekla. Anette se je spomnila skoraj vseh knjig, ki jih je prebrala. "Veliko knjig sem prebrala v življenju" je rekla in se nasmehnila. "Nekoč sem bila profesorica zgodovine in sem morala prebrati veliko knjig zgodovine" je potiho zamrmrala.

"Oh ja knjige o življenju, bolj resničnemu so mi všeč. Da vidiš kaj vse te lahko doživi v tem skoraj krutem in včasih bednem življenju. Življenje ljudem predstavlja veliko težav in nesreče ampak tude veliko ljubezni in dobrega. O dobro samo tistim srečnežem," je rekla in se pri tem globje zamislila o temi življenje. "Bili ste profesorica zgodovine?" je presenečeno vprašala Annelies takoj ko je to Anette rekla. Zato pa mi je že cel čaz tako znana... Annelies je kar nekaj trenutkov premišljevala če naj kaj pove in se naposled vseeno odločila da ob povedala. "No jaz sem tudi nekaj časa učila zgodovino in veste ko ste vi zapustili svojo službo sem jo prevzela jaz..." je rekla a je ona dobro vedela da je učiteljica službo učiteljice zgodovine izgubila in ne zapustila po svoji volji.


((ne zameri ker sem napisala da si izgubila službo))

"Ja bila sem profesorica zgodovine" je rekla Anette. "Bilo je dolgočasno pa sem že mislila dati odpoved pa so me prosili in sem poučevala še naprej" je rekla. "Vi ste bili profesorica zgodovine potem?" je vprašala Anette presenečeno. "Oh naredili ste mi veliko usluge" je rekla. "Če ne bi prišli bi morala še naprej poslušati tiste dolgočasne mulce, ki niso imeli pojma o zgodovini" je rekla in se nasmehnila. "Nato ste prišla vi in rekli so, da so dobili drugo profesorico in, da lahko zdaj neham biti profesorica zgodovine" je rekla Anette veselo.

((Saj je dobro))

"Ja!, jaz sem potem učila tiste mulce. Niso imeli pojma o zgodovini in niti eden ni niti pogledal učbenik. Seveda sem službo po enem letu pustila in se rajši zaposlila na ministerstvu" je rekla in se zahihitala svojim besedam. "Res pa je da sem od nekdaj ljubila zgodovino in vse z njo. Prebrala sem vse kjige in se vse to naučila na pamet da bi učence lahko naučila najboljše oni pa so se igrali..." Glasno je vdihnila in izdihnila potem pa se spet nasmehnila. "A mogoče veš kdo na tej šoli uči zgodovino? Ker bi mogoče jaz prevzela to vlogo."

"Ja res niso imeli pojma o zgodovini" je rekla Anette. "Ne ne vem kdo na tej šoli uči zgodovino" je rekla Anette. "Mislim, da zaenkrat še nihče" je rekla. "Jaz zdravilstvo učim zato, ker sem se nekaj let učila pri moji prijateljici" je rekla in se nasmehnila. "Izgledalo je zelo preproto drugače pa ni" je rekla. "Kar nekaj let sem se učila, da sem znala" je rekla Anette.

Annelies se je takoj, ko ji je Anette povedala da mogoče nihče ne uči zgodovine zadovoljno nasmehnila. "Če nihče ne uči pa bom lahko jaz. Upam da ti učenci ne bodo taki kot so bili tisti katere sem najprej učila. Tisti se niso trudili niti malo." Ko je govorila se je še vedno zadovoljno smehljala. "S tem se pa z tem ne strinjam glih, res je da zdravilstvo ni pretirano lahki predmet a se z mitologijo ne more primerjati. Mitologijo je zelo težko razložiti nekomu ki tega še ne razume." je rekla in komaj tedaj opazila kakšno ostrino je dobil njen glas pri zadnjih besedah.

"Vem" je rekla Anette in prikimala. Pogledala je v nebo. Kmalu bo začelo deževati je pomislila. "Kaj, ko bi šli raje noter saj bo kmalu začelo deževati?" je vprašala Anette. Čez nekaj trenutkov je začelo deževati. Anette je vstala. Na glavo si je dala kapuco svoje rdeče jopice. Začelo jo je močno zebsti. "Pojdiva raje noter" je rekla Anette. Sovražim dež si je rekla v mislih.

Annelies je sledila pogledu Anette v nebo. Še vedno se je skrivoma smehljala vsaj je spet dosegla da so se drugi strinjali z njo. Na nebu je tudi sama ugotovila da bo začelo kmalu deževati. "Ja najverjetneje bo najbolje če greve čim prej noter ker jez ne maram dežja" je rekla in se namrščila ko pa je začelo deževati pa se je namrščila še bolj. Poveznila si je kapuco na glavo in stekla pred Anette. "Mislim da bo najbolje če jaz grem, adijo" je rekla in hitro stekla naprej. Preveč dela me čaka da bi še naprej klepetala.