Dnevna soba Darkerjev

" Smilim se sama sebi? Mogoče ja, mogoče ne. Ampak niti ne pričakujem da se bom drugim smilila. Prosim te za uslugo. Naredi že nekaj, zadavi me, saj vem kakšna sem. Kruta, zlobna in nesramna." še sama je začela brisati Sarah rane. " Žal mi je Hariett. Izdala sem te. Enaka sem kot on!" solze so ji tekle po licih.

"Kaj bi pa ti rada?!" je jezno zasikala Dem , ko je opazila, da je v sobo prišla Allison. "Raje prideš potem, ko je že vse v redu. Ne pa takrat ko bi branila svojo prijateljica." Je jezno rekla in stopila do Allison. "Izgini, ta trenutek!" je zarenčala. Bila je pripravljena da useka Allison. "In tako, da veš. Samo še enkrat se spravi na katerokoli Lighterko pa ti zavijem vrat!" ji je zagrozila, saj se je pri tem spomnila na svojo sestro. Dementia se je obrnila proti Surine ter je močno objela. "Vsak dela napake, saj se zgodi. Včasih delamo nepremišljene stvari," jo je poskušala potolažiti..

"O čemu govoriš." je rekla. "Allison nehaj." je pomignila proti dekletu. "Ne bo te zadavila. To je bila velika napaka." je rekla. Surine.

Surine je še vedno jokala. " Veste...nisem od nekdaj zlobna. Imela sem sestro Harriett. Moja dvojčica je bila. Nekega dne sva se igrali na travniku...ko je pristopil neznanec. Zvabil je mene in Harriet na neko jaso in tam jo je posilil...nato pa jo je porezal in pretepel. Ubil jo je! In jaz sem to gledala..in pobegnila. " Oh Harriet!" Zahlipala je. " Zakaj ti je bilo toliko do tistega sladoleda? Zakaj si šla z njim?" je zahlipala.

Emma jo je močno objela. Upala je, da se ne bo prestrašila, ker je imela Em zelo mrzle roke od nekdaj. "Vse bo vredu," je prišepetovala.

Dementia je objela njo in Emmo in malo je manjkalo, da še ona ni zajokala. "Verjamem ti, da ti je hudo. Če bi se to zgodilo moji sestri bi se tudi jaz najraje ubila, vendar moraš vztrajati. Tudi ona bi hotela, da vztrajaš!" ji je rekla Dementia in na plano so ji privrele solze. "Le kaj bi jaz brez Blair?" se je tiho vprašala in nato še bolj zajokala. Pa taka lepotica, ki joka! je pomislila in skušala premegovati solze.

" No, saj je vredu Dem. Harry bi raje umrla, kot pa da bi bila odvisna od drugih. Moja Harry...vedno bom s tabo...Veste, klicali so naju Sure in Harre...nerazdružljivi sva bili. Ona je bila bolj zaupljiva, vsakemu je rada pomagala in nasploh je bila živahen sonček. Jaz pa sem se pustila pregovoriti in dovolila da sva šli. Komaj dvanajst let nama je bilo! Grozna sestra sem! Oprosti Harriet" je rekla. " In oprosti Moonlight! Žal mi je..." robček si je spet pritisnila na oči.

Ko se je pomirila je še enkrat zamrmrala " Moja Harriet..." nato pa se je obrnila k drugim. " Gremo ven? Prijal bi mi zrak..." nalahno se je nasmehnila, nato pa si odstranila pramen las, ki ji je silil v usta. " Gre katera z mano?" je vprašala.

"Seveda grem s teboj," je rekla Dementia in prijela Su pod roko.

"Ae lahko jaz pridružim." je vprašala z velikim nasmehom na obrazu.

" Seveda!" je rekla Suri in še njo povlekla za sabo. " Gremo pogledat svetlo jezerce!"